OSNOVNE PEDOLOŠKE LASTNOSTI VZORČNIH LOKACIJ

V 250 vzorcih iz 130 lokacij smo analizirali pH, vsebnost organske snovi, skupno vsebnost dušika, kationsko izmenjalno kapaciteto ter delež bazičnih in kislo delujočih kationov ter teksturo. Rezultati analiz so pokazali, da so si vzorci podobni v pedoloških lastnostih: pH, kationska izmenjalna kapaciteta, delež bazičnih kationov in tekstura. To kaže na dejstvo, da so tla nastala na podobni matični podlagi. Matična podlaga je za večino vzorčnih lokacij pretežno karbonatni prod reke Save, le nekaj lokacij leži na permkarbonskih skrilavih glinovcih in peščenjakih. Glede na to, da je večina urbanih tal premešan material, kar so potrdile tudi ugotovitve ob vzorčenju, bi lahko sklepali, da so tla premeščali samo znotraj MOL, niso pa tal vozili tudi od drugod.

Kislost je v zgornjem sloju tal od 6,2 do 7,4, v spodnjem sloju tal od 6,5 do 7,7. Povprečna vrednost in mediana sta v zgornjem sloju 7,1 in v spodnjem sloju 7,2, kar kaže, da prevladujejo nevtralna tla. To potrjuje tudi delež bazičnih kationov na sorptivnem delu tal, ki je visok, od 67,3 do 98,8 % s povprečjem 87,7% v zgornjem sloju tal, ter od 65,6% do 99,1% s povprečjem 88,6% v spodnjem sloju tal. Tla na vseh lokacijah so evtrična. Bistvenih odstopanj v pH vrednosti in deležu bazičnih kationov v tleh med zgornjim in spodnjim slojem ni. Rahlo naraščanje deleža bazičnih kationov in rahel dvig pH vrednosti z globino potrjuje vpliv matične podlage.

Delež organske snovi je visok, v zgornjem sloju je od 1,3 do 15,4% s povprečjem 8,5% ter v spodnjem sloju od 1,2 do 12,4% s povprečjem 6,4%. Veliko vsebnost organske snovi v tleh, v obeh slojih, lahko pripišemo zatravljenosti večine vzorčenih površin ter dejstvu, da v mestih pogosto na javnih zelenicah pokošeno travo pustijo na mestu.

Kationska izmenjalna kapaciteta je v zgornjem sloju tal od 11,3 do 39,2 mmolc/100 g tal, s povprečno vrednostjo 29,3 mmolc/100g tal ter v spodnjem sloju tal od 11,2 do 41,4 mmolc/100g tal, s povprečno vrednostjo 27,6 mmolc/100g tal. Tako kot pri pH in deležu baz, ni velikih razlik med zgornjim in spodnjim slojem tal, nekoliko večjo povprečno vrednost v zgornjem sloju lahko pripišemo večjemu deležu organske snovi.

Teksturno so si vsi vzorci precej podobni. Prevladuje ilovnata tekstura. Delež gline je v zgornjem sloju tal od 4,6 do 39 % in v spodnjem sloju tal od 4,4 do 47,3%.

Zanimalo nas je, ali je zaradi uporabe slanih posipov za preprečevanje posledic snega in ledu na cestiščih, povečana slanost tal. V vseh vzorcih smo izmerili elektrokonduktivnost (ECe) in ugotovili, da je ECe vrednost v vseh vzorcih pod vrednostjo 2 mS/cm, ki pomeni mejo za slana tla. Povprečna vrednost ECe vseh 130 vzorcev je nekoliko večja v globini 0-10 cm in je 1,2 mS/cm. V globini 10-20 cm, je ECe 1,0 mS/cm. Zanimivo je, da ni bistvenih odstopanj v elektrokonduktivnosti med lokacijami z različno rabo tal. Menimo, da zaradi velike količine padavin slanost tal v MOL zaenkrat ne predstavlja bistvenega problema, vendar bi bilo za točen odgovor potrebno preveriti občutljive lokacije (drevoredi ob zelo prometnih cestah…).