STRATEGIJA VZORČENJA

VZORČENJE TAL

ANALITSKI POSTOPKI

STRATEGIJA VZORČENJA

Ugotavljanje kakovosti tal v času in prostoru imenujemo monitoring tal. Sistem monitoringa tal mora zadostiti trem glavnim zahtevam: objektivnosti, reprezentativnosti in ponovljivosti. Za sledenje kakovosti tal na državnem nivoju, je bilo razvito sistematično vzorčenje v mreži 2 x 2km (Gaus-Kruger projekcija). Sistem, ki je namenjen za evidentiranje in sledenje (ne)onesnaženosti tal za celo Slovenijo je primeren in prilagojen predvsem za kmetijska zemljišča in gozd. Zaradi posebnosti urbanega prostora pa ni primeren za urbane površine. Za urbane površine velja, da je heterogenost tal izjemno velika. Tla so zelo pogosto premešana in prepeljana od drugod in vsebujejo primesi, ki so posledica človekove dejavnosti. Največkrat so to ostanki gradbenih materialov ter snovi, ki izvirajo iz industrijske in drugih dejavnosti v urbanem prostoru. Tla so torej močno antropogenizirana, redko najdemo predele, ki še premorejo dokaj velike vključke semi-naravnih zemljišč. Drug zelo pomemben dejavnik je raba zemljišč. Velik del mest je gosto pozidan, zemljišča so močno razdrobljena tudi z vidika rabe tal. Variabilnost urbanih tal je velika in odvisna od rabe tal. Pogosto je variabilnost talnih lastnosti (onesnaženje) velika že na majhni površini, v okviru ene vrste rabe zemljišča.

V okviru projekta URBSOIL smo na Centru za pedologijo in varstvo okolja začeli razvijati strategijo vzorčenja namenjeno urbanih površinam. Izhodiščne zahteve so bile:

• sistem mora zagotavljati objektivnost, reprezentativnost in ponovljivost;

• zagotovljena mora biti QC/QA (kontrola kakovosti) na vseh nivojih, tudi na nivoju vzorčenja;

• omogočen mora biti izbor posameznih kategorij rabe prostora (zelenice, površine ob cestah, igrišča, parkovne površine, industrijska območja….) in strokovna presoja, kjer je to potrebno;

• sistem mora biti kompatibilen (metodologija vzorčenja, analitski postopki, geokodiranje) z obstoječim državnim monitoringom;

• omogočeno mora biti enoznačno kodiranje vzorčnih lokacij;

• omogočena naj bi bila vključitev vzorčnih lokacij iz predhodnih raziskav v skupno bazo z enostavnim rekodiranjem;

• omogočeno naj bi bilo kodiranje vzorčnih mest vnaprej, kar bi omogočilo pripravo materialov, ki zagotavljajo kakovostno vzorčenje (vpisni formularji, nalepke za označevanje vzorcev skozi ves postopek od terenskega vzorčenja do laboratorija,…)

Odločili smo se, da celotno območje MOL razdelimo v kvadrante 100 x 100 m. Središča kvadrantov so presečišča mreže 100 x 100 m, ki je zgostitev obstoječe mreže za državni monitoring 2 x 2 km. Kvadranti so zaporedno oštevilčeni. in vse vzorčne lokacije znotraj enega kvadranta pridobijo šifro kvadranta z možnimi dodatnimi oznakami, če je v enem kvadrantu več vzorčnih lokacij. Posamezna vzorčna mesta/kvadrante smo izbrali na osnovi strokovne presoje, pri čemer sta bila osnovna dva kriterija enakomerna prostorska razporeditev vzorčnih mest po celotnem območju MOL in izbrana raba tal. Tudi izbor mikrolokacije vzorčenja (kje znotraj izbranega kvadranta) je bil na osnovi strokovne presoje.

Vnaprejšnje kodiranje vzorčnih mest nam je omogočilo pripravo vzorčne dokumentacije: vpisnih listov za vpisovanje terenskih opažanj in ugotovitev in etiket za označevanje vzorcev. Oboje je nujno potrebno za zagotavljanje kakovosti vzorčenja.