|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Veda, ki proučuje nastanek in razvoj tal ter procese v tleh se imenuje PEDOLOGIJA.
Izraz izvira iz grške besede PEDON - tla.
Pedologija je mlada veda.
Njen utemeljitelj je Rus V. Dokučajev. Njegova najbolj znana knjiga je "Ruski černozem", ki je izšla leta 1883.
Iz pedologije kot narovoslovne vede se je razvila uporabna pedologija.
Ta obravnava tla kot substrat v katerem rastejo rastline, zato raziskuje načine, kako tla izboljšati za rast in razvoj rastlin.
Še mlajša je pedoekologija ali ekološka pedologija, ki obravnava pomen tal v ekosistemu oziroma v okolju.
[Zavrti]
|
|
Ali ste vedeli?
Da so tla neobnovljivi naravni vir. Tla na trdih kamninah,
med katerimi sta tudi apnenec in dolomit, ki prevladujeta v Sloveniji, nastajajo
izredno počasi. Za nastanek tal je lahko potrebno tudi več 1000 ali 10000 let.
Da so tla, ki prevladujejo v MO Ljubljana, evtrična rjava
tla, ki so iz pridelovalnega vidika zelo kvalitetna, so pa že v večini pozidana.
SLOVAR PEDOLOŠKIH IZRAZOV
(Zbral mag. Tomaž PRUS)
|
Prst |
|
Ljudski in književni izraz za zgornji s humusom obogateni del tal, ki ga lahko
obdelujemo, ali substrat, v katerem uspevajo lončnice |
|
Zemlja |
| Ljudski izraz za tla kot substrat za rastline ali posest |
|
Pedosfera |
| Del zemeljske skorje, v katerem potekajo tlotvorni procesi (Sušin, 1983) |
|
Tla |
| Naravna tvorba na
površju zemeljske skorje, ki je pod vplivom litosfere, atmosfere,
hidrosfere in biosfere dobila novo kvalitativno lastnost - RODOVITNOST,
to je sposobnost, da oskrbuje rastline z vodo, mineralnimi hranili in
kisikom ter jim obenem nudi oporo za rast
in razvoj |
|
Zemljišče |
| Geodetsko
- tehnični ekvivalent za tla, ki se ozira predvsem na površino tal; z.
se loči od sosednjega glede na njegovo rabo. V novejši terminologiji je
zemljišče termin za prevajanje izraza Land (angl.) - glej blok
vrednotenje zemljišč! |
Osnovne talne lastnosti
| antropogen |
| Nastal pod vplivom
človeka. Antropogena tla - tla, katerih zgradba horizontov je
nastala zaradi delovanja človeka Antropogenizirana tla - tla s
spremenjenim, običajno obdelovalnim, horizontom na površini tal |
| distričen |
|
Distrična tla
- tla z nizkim odstotkom nasičenosti z bazičnimi kationi (V < 50 %) in
kislo reakcijo tal (pH/H2O
< 5,5) |
| eluvijacija |
| Premeščanje talnih
snovi v obliki suspenzije in/ali raztopine iz tal; premeščanje snovi v
obliki raztopine se običajno imenuje izpiranje |
| evtričen |
|
Evtrična tla
- tla z visokim odstotkom nasičenosti z bazičnimi kationi ( V > 50 %) in
slabo kislo, nevtralno ali slabo alkalno reakcijo (pH/H2O
> 5,5) |
| globina |
Zelo plitva
tla < 15 cm
Plitva
tla 15 - 40 cm
Srednje
globoka 40 - 80 cm
Globoka
tla 80 - 100 cm
Zelo
globoka > 100 cm |
| humus |
| Obstojen, večinoma
temno obarvan del organske snovi, ki nastane, ko se je del rastlinskih
in živalskih ostankov razkrojil, preostali del pa humificiral |
| ilimerizacija |
| Izpiranje gline |
| kambičen |
| Podpovršinski
horizont, ki ima bolj fino teksturo od ilovnatega peska in v katerem je
material preperel ali premeščen, vendar ne nakopičen, bolj rumen ali
rdeč kot spodnji horizont |
| karbonaten |
|
Karbonatna tla
- tla ki vsebujejo prost kalcijev karbonat ali kalcijev magnezijev
karbonat v taki količini, da zašumijo po dodatku hladne 10% HCl |
| kisel |
Tla z vrednostjo
pH < 7
slabo kisla tla 6.0 - 6.9
srednje kisla tla 5.0 - 5.9
močno kisla tla 4.0 - 4.9
zelo močno
kisla < 4 |
| marmoracija |
| Siva in rjava
lisavost horizonta, nastala zaradi menjavanja oksidacijskih in
redukcijskih procesov |
| oglejevanje |
| Redukcija železa in
drugih elementov v anaerobnih razmerah zaradi visoke podtalnice ali
površinske zastajajoče poplavne ali zlivne vode.
Oglejeni horizont je sive do modrikasto sive
barve |
| organska snov
(v tleh) |
| Rastlinski in
živalski ostanki v tleh v različnih stopnjah razkroja |
| psevdooglejevanje |
| Proces, podoben
oglejevanju, ki nastaja zaradi občasnega zastajanja padavinske vode v
zgornjem nepropustnem delu tal ali na nepropustni podlagi |
| struktura |
| Način razporeditve
ali zlepljanja talnih delcev peska, melja, gline in organske snovi v
agregate različne oblike in velikosti |
| tekstura |
| Sestava tal glede
na delež mineralnih delcev različnih velikostnih skupin kot so pesek,
melj in glina |
|
